Severni sij nad Slovenijo

Živahno geomagnetno dogajanje v zadnjih šestih mesecih kot posledica povečane Sončeve aktivnosti je tudi nad Slovenijo pripeljalo ta, sicer običajno polarni, pojav. Polarni siji na srednjih geografskih širinah ponavadi nastanejo, ko izbruhi koronalne mase v Zemljino bližino prinesejo velike količine plazme Sončevega vetra, ki povzročijo motnje v planetovi magnetosferi. Nabiti delci, ki se stekajo v atmosfero, povzročijo ionizacijo in vzbujanje molekul ter atomov zraka, ki ob relaksaciji oddajo svetlobo značilnih barv. Rdečo barvo visoko v atmosferi (300–400 km) oddajajo vzbujeni atomi kisika (pri 630 nm), nižje (100–300 km) pa so v sodelovanju z dušikom odgovorni tudi za značilo zeleno (pri 558 nm) (več o barvah na tej strani). Molekule dušika, ki so bolj večinsko zastopane pod 200 km višine, oddajajo svetlobo bolj v modri (428 nm), rdeči in vijolični barvi ter pridejo do izraza ob najbolj intezivnih nevihtah.

10. maj 2024

Velika nevihta 10. maja 2024 se je pričela s serijo bliščev in izbruhov skupine Sončevih peg z oznako AR3663. Sončev veter teh izbruhov je povzročil eno najmočnejših geomagnetnih neviht v moderni dobi, ki jo prekašata samo nevihti iz let 1989 in 2003. Najmočnejšo kategorijo po NOAA lestvici, stopnjo G5 oziroma Kp-indeks 9, je dosegla nekaj čez polnoč po našem času.

Ker smo bili seznanjeni z aktivnostjo pege, smo zvečer pozorno spremljali na spletu dostopne meritve motenj magnetnega polja. V Lagrangeovi točki L1 sateliti spremljajo lastnosti sončevega vetra (kot so hitrost, gostota delcev, jakost in smer magnetnega polja), ki bo Zemljo dosegel čez 15–60 min (podatki so prosti dostopni na tej strani). Ko smo videli, da vrednosti parametrov postajajo zanimive, smo se odpeljali na observatorij. Že takoj po prihodu smo bili očarani nad rdečim žarenjem neba nad Šmarno goro, videli smo tudi prve stebre, ki so potovali proti zahodu. Podrobnosti so razkrile fotografije, a rdeča barva je bila opazna že na oko. Prvi del predstave je trajal približno eno uro, fotografije so pokazale rdeče nebo skoraj do južnega obzorja. Sledilo je nekaj dolgih trenutkov zatišja, preden je prispel drugi val.

Drugi, intenzivnejši del predstave, se je pričel tik po polnoči. Na severnem nebu so do višine Severnice sijali roza oziroma svetlovijolični stebri, ki so se iz sekunde v sekundo spreminjali. Nad Rašico je žarela zavesa skoraj oranžne barve. Tik nad obzorjem je pas neba postal opazno svetlejši in fotografije so razkrile zelen soj pod vijoličnim delom. Čeprav so nam pogled začeli zastirati oblaki, se nismo vdali. Zadnji hip preden se je zaprla še zadnja luknja, smo bili obdarjeni še z drobcem zelene zavese, ki nas je preletela.

Gibanje severnega sija (in oblakov) smo ujeli v spodnjo animacijo (foto: Ida):

Več fotografij s tega večera je na voljo v galeriji spodaj (foto: Klemen, Martin, Ida).

5. november 2023

Nevihto 5. novembra 2023 je povzročil izbruh filamenta 31. oktobra in dva zaporedna izbruha koronalne mase. Ta nas je nekoliko presenetila, saj smo za dogajanje izvedeli z družbenih omrežij in smo zato prvi val ob mraku zamudili. Vseeno pa smo izvedli odpravo na Dolenjsko, kjer smo posneli spodnjo animacijo (foto: Ida). Geomagnetna nevihta je ta večer dosegla stopnjo G3 oziroma Kp-indeks 7, vseeeno pa je bilo na prosto oko opazno rdeče žarenje in gibanje stebrov proti zahodu.

Kasneje smo na fotografijah opazili, da je bil poleg severnega sija viden še en podoben pojav, imenovan SAR (ang. stable auroral red arc). Ta pojav globoko rdeče barve je prav tako posledica vzbujanja kisikovih atomov v atmosferi, vendar energija ne prihaja neposredno od Sončevega vetra, temveč od termične in kinetične energije v Zemljini atmosferi.